Indonezija s svojimi naravnimi danostmi vedno ponuja posebno doživetje.
Indonezija
Po uničujočih cunamijih konec leta 2004 je ta otoška demokratična republika med Avstralijo in Azijo dokončno, kolikor je zaradi vulkanskega območja to mogoče, stopila na pot zelenega turizma za katerega so nacionalni parki pomemben segment.
Nacionalni park Bromo Tengger Semeru, ki se razprostira na 600 km² na vzhodni Javi v provinci City (Surabaya) je dostopen iz Malanga, Pasuruana, Lumajanga in Probollingga. Indonezija nas v parku pričakuje z slikovito še vedno naravno spreminjajoče se pokrajino večjih in manjših peščenih vulkanskih kraterjev z rečnimi dolinami, ki jo je skozi zgodovino ustvaril predvsem vulkan Tengger od katerih sta še vedno aktivna 2392 metrov visoki Bromo in 3676 m visoki Semeru, kateri je tudi najvišji vrh vzhodne Jave poznan po množičnem opazovanju sončnega vzhoda in zahoda.
Med potovanjem po parku lahko opazujemo živobarvni rastlinski svet več kot 40 različnih vrst orhidej od katerih jih je 15 še posebej zaščitenih. Podvrste Malaxis purprreonervosa, Meleola wetteana, in Liparis rhodocila pa so edinstvene za območje tega od leta 1983 zaščitenega območja, v katerega Indonezija vabi raziskovalce in obiskovalce s celega sveta. Gorska jezera Darungan, Pane, Regolo in Kungolo veljajo kot kraji kjer se ob pristnem stiku z domačini in opazovanjem ptic dokončno pripravimo za plezalne vzpone na vrhove v okolici. Zlasti v gozdovih sub gorskega pasu med 750 in 1500 metri nadmorske višine so bogata nahajališča lesa, katerega Indonezija izvaža tudi v Slovenijo.
Indonezija je tudi v Bromo Tengger Semaru vedno nepredvidljiva polna presenečanj in novih spoznanj. Posebno doživetje je ogled mrzlega templja Poten ob Laut Pasirju (Sand Sea), ob dnevih polne lune na dan ceremonije »Yadnya Kasada«, ko domačini vulkanu Bromo kot zahvalo za kreiranje življenja podarijo govedo in drugo imetje.